Wikiversity

1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo. 1939 je najbolj znano kot leto, ko se je začela druga svetovna vojna.

• 1. januar - ustanovljeno podjetje Hewlett-Packard.
• 24. januar - močan potres zahteva 30.000 smrtnih žrtev v Čilu.
• 24. februar - Madžarska in Mandžukuo podpišeta antikominternski pakt.
• 27. februar - Združeno kraljestvo in Francija priznata Francovo vlado.
• 2. marec - papež Pij XII. nasledi Pija XI. kot 260. papež.
• 14. marec - Slovaška razglasi neodvisnost.
• 15. marec - nemška vojska zavzame preostanek Češke in Moravske; Češkoslovaška preneha obstajati.
• 16. marec - Češka postane Nemški protektorat Češka-Moravska, preostanek države zasede Madžarska.
• 22. marec - Litva odstopi Tretjemu rajhu mesto Memel (Klajpeda) z okolico.
• 27. marec - Španija podpiše antikominternski pakt.
• 31. marec - Združeno kraljestvo in Francija ponudita zavezništvo Poljski, Grčiji, Turčiji in Romuniji. Tretji rajh in Španija podpišeta sporazum o prijateljstvu.
• 1. april - s predajo zadnjih republikanskih sil se konča španska državljanska vojna.
• 7. april - Italija vdre v Albanijo, kralj Ahmed Zogu pobegne iz države.
• 28. april - Tretji rajh razveljavi sporazume z Združenim kraljestvom in Poljsko ter zahteva Gdansk.
• 2. maj - izide prvi strip z Batmanom v glavni vlogi.
• 8. maj - Španija izstopi iz Društva narodov.
• 18. maj - Združeno kraljestvo sprejme zakon o vojaški obveznosti. Italija in Tretji rajh podpišeta jekleni pakt o zavezništvu.
• 24. junij - Siam se preimenuje v Tajsko.
• 21. avgust - prekinejo se francosko-britansko-sovjetska pogajanja o zavezništvu.

• 23. avgust - Tretji rajh in Sovjetska zveza podpišeta sporazum o nenapadanju - pakt Ribbentrop-Molotov, v katerem si razdelita Evropo.
• 24. avgust - Združeno kraljestvo razglasi splošno vojaško mobilizacijo
• 25. avgust - Združeno kraljestvo in Poljska podpišeta sporazum o pomoči.
• 26. avgust - podpis sporazuma Cvetković-Maček.
• 30. avgust - Poljska prične z mobilizacijo vojske.
• 31. avgust - nemški operativci uprizorijo incident v Gleiwitzu kot povod za napad na Poljsko.
• 1. september -
  • Tretji rajh napade Poljsko; začetek druge svetovne vojne.
  • Norveška, Finska, Švedska in Švica razglasijo nevtralnost.
• 3. september - Združeno kraljestvo, Francija, Avstralija in Nova Zelandija napovejo Tretjemu rajhu vojno.
• 5. september - Združene države Amerike razglasijo nevtralnost.
• 6. september - Republika Južna Afrika napove vojno tretjemu rajhu
• 9. september -
  • Kanada napove vojno tretjemu rajhu.
  • poljska vojska v bitki pri Bzuri zadrži nemški prodor proti Varšavi, a je kmalu premagana.
• 15. september -
  • Japonska in Sovjetska zveza podpišeta pogodbo o vzpostavitvi miru na mongolsko-mandžurski meji.
  • Wehrmacht obkoli Varšavo in zahteva predajo braniteljev. Poljaki zahtevo zavrnejo, zato se prične intenzivno obleganje mesta.
• 17. september - ZSSR napade Poljsko in zavzame ozemlja na vzhodu države.
• 25. september -
  • Bitka za Varšavo: Luftwaffe prične z intenzivnim bombardiranjem mesta.
  • Andora in Nemčija končno podpišeta sporazum o končanju prve svetovne vojne.
• 27. september - Varšava kapitulira
• 28. september - kapitulacija poljske vojske. Tretji rajh in Sovjetska zveza podpišeta končni sporazum o delitvi Poljske. ZSSR in Estonija podpišeta pakt o vzajemni pomoči.
• 30. september - v Parizu ustanovijo poljsko vlado v izgnanstvu.
• 5. oktober - ZSSR in Latvija podpišeta pakt o vzajemni pomoči.
• 8. oktober - Tretji rajh priključi zahodni del Poljske in Gdansk k svojemu ozemlju.
• 10. oktober - ZSSR in Litva podpišeta pakt o vzajemni pomoči.
• 14. oktober - U-47 potopi britansko bojno ladjo HMS Royal Oak.
• 19. oktober - Združeno kraljestvo, Francija in Turčija podpišejo medsebojno pogodbo o prijateljstvu.
• 25. oktober - ustanovitev Generalne Gubernije na Poljskem
• 7. november - Nizozemska in Belgija se ponudita za mirovna posrednika
• 9. november - venlojski incident: Nemci ujamejo dva agenta britanske službe SIS na Nizozemskem.
• 30. november - sovjetske sile napadejo Finsko in prodrejo do Mannerheimove linije; pričetek zimske vojne.
• 13. december - tri zavezniške križarke hudo poškodujejo nemško bojno ladjo Admiral Graf Spee v ustju reke La Plata. Ladjo štiri dni kasneje potopi posadka.
• 14. december - Društvo narodov izključi ZSSR zaradi napada na Finsko.
• 27. december - provinco Erzincan v Anatoliji (Turčija) prizadene hud potres, ki uniči glavno mesto in zahteva več kot 32.000 življenj.
• 31. december - prvi Novoletni koncert dunajskih filharmonikov.

• 1. januar - Svetlana Makarovič, slovenska pesnica in pisateljica
• 29. januar - Germaine Greer, avstralska pisateljica, feministka
• 2. februar - Boris Cavazza, slovenski igralec
• 1. marec - Cvetan Todorov, bolgarsko-francoski filozof in literarni teoretik
• 30. april - Pavel Ledinek, slovenski gospodarstvenik in izumitelj († 2020)
• 19. maj - Francis Richard »Dick« Scobee, ameriški astronavt († 1986)
• 11. junij - Jackie Stewart, britanski dirkač Formule 1
• 19. avgust - Alan Baker, angleški matematik
• 27. avgust - Aci Bertoncelj, slovenski pianist in glasbeni pedagog († 2002)
• 6. september - Alojz Ajdič, slovenski skladatelj
• 1. oktober - Dušan Jovanović, slovenski igralec († 2020)
• 28. oktober - Miroslav Cerar, slovenski telovadec
• 26. november - Tina Turner, ameriška pevka

• 2. februar - papež Pij XI. (* 1857)
• 4. februar - Edward Sapir, nemško-ameriški antropolog, lingvist (* 1884)
• 12. februar - Søren Peder Lauritz Sørensen, danski kemik (* 1868)
• 27. februar - Nadežda Konstantinovna Krupska, ruska revolucionarka, političarka (* 1869)
• 2. marec - Howard Carter, britanski arheolog (* 1874)
• 13. maj - Stanisław Leśniewski, poljski logik, filozof (* 1886)
• 25. maj - sir Frank Watson Dyson, angleški astronom (* 1868)
• 7. julij - Axel Hägerström, švedski filozof, pravnik (* 1868)
• 3. september - Edvard Westermarck, finski sociolog (* 1862)
• 23. september - Sigmund Freud, avstrijski nevropsihiater judovskega rodu (* 1856)
• 23. november - Aleksander Aleksandrovič Ivanov, ruski astronom (* 1867)

• Fizika - Ernest Orlando Lawrence
• Kemija - Adolf Butenandt, Leopold Ružička
• Fiziologija ali medicina - Gerhard Domagk
• Književnost - Frans Eemil Sillanpää
• Mir - ni bila podeljena