LIMSwiki

Skupina 15 v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson ogljikova skupina ←    → halkogeni
IUPAC ime skupine 15 Ime po elementu dušikova skupina Trivialno ime pniktogeni, penteli CAS številka skupine (ZDA, vzorec A-B-A) VA stara IUPAC številka (Evropa, vzorec A-B) VB
↓ Perioda
2	Dušik (N) 7 Druga nekovina
3	Fosfor (P) 15 Druga nekovina
4	Arzen (As) 33 Polkovina
5	Antimon (Sb) 51 Polkovina
6	Bizmut (Bi) 83 Druga kovina
7	Moskovij (Mc) 115 other metal
Legenda prvobitni sintetični element
p · p · · z

Dušikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje dušik (N), fosfor (P), arzen (As), antimon (Sb), bizmut (Bi) in nepotrjeni moskovij (Mc).

V sodobni notaciji IUPAC se dušikova skupina imenuje 15. skupina. V starih sistemih IUPAC in CAS se je imenovala VB oziroma VA skupina,^[1] ker imajo vsi elementi na zunanji orbitali po pet valenčnih elektronov. Na področju fizike polprevodnikov se posod po svetu še vedno imenuje V. skupina.^[2] Elementi 15. skupine se imenujejo tudi pniktogeni ali penteli. Prvo ime je nastalo iz grške besede πνίγειν (pnigein), ki pomeni "zadušiti" ali "ugasiti" (lastnost dušika), drugo pa iz latinske besede penta (pet), ki izhaja iz njihove elektronske konfiguracije.

Najpomembnejši element skupine je dušik (N), ki je kot dvoatomna molekula N₂ sestavni del zemeljskega ozračja.

Elementi 15. skupine imajo podobne elektronske konfiguracije, predvsem na najbolj zunanji elektronski orbitali:

Elementi iz 15. skupine imajo na zunanji orbitali po pet elektronov s konfiguracijo ns²np³. Podorbitala s je polna, na podorbitali p pa imajo tri neparne elektrone. Elementi lahko tri manjkajoče elektrone sprejmejo in dobijo elektronsko strukturo žlahtnega plina iz svoje periode, lahko pa vseh pet valenčhih elektronov oddajo in dobijo elektronsko strukturo žlahtnega plina iz prejšnje periode. Elementi imajo zato veliko možnih oksidacijskih stanj, od 3- do 5+ (dušik v dušikovi(V) kislini (HNO₃)).

V dušikovi skupini elementov sta dve nekovini, dve polkovini, kovina in sintetični element, ki je verjetno kovina. Vsi elementi razen dušika, so pri sobni temperaturi trdne snovi. Dušik in bizmut se po svojih fizikalnih lastnostih močno razlikujeta od ostalih elementov in nekako ne spadata v to skupino: dušik je pri standardnih pogojih brezbarven plin, medtem ko je bizmut rožnata kovina.

Elementi so znani po svoji stabilnosti v spojinah, ker lahko tvorijo dvojne in trojne kovalentne vezi. Zaradi teh lastnosti so elementi potencialno toksični, kar je opazno predvsem pri fosforju, arzenu in antimonu. Kadar ti elementi reagirajo z različnimi snovmi v človeškem organizmu, tvorijo močne proste radikale, ki jih jetra težko presnovijo in se zato v njih akumulirajo. Elementarni dušik in bizmut tvorita večatomne molekule z močnimi vezmi, ki zmanjšujejo njuno reaktivnost in s tem tudi toksičnost. Dušik se zaradi svoje nereaktivnosti celo uporablja za ustvarjanje inertne atmosfere v primerih, ko so argon ali drugi žlahtni plini za to predragi.