LIMSwiki
Vsebina
Korund | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | IV. razred - Oksidi in hidroksidi |
Kemijska formula | Aluminijev oksid, Al2O3 |
Strunzova klasifikacija | IV/C.04-10 |
Klasifikacija DANA | 4.3.1.1 |
Kristalna simetrija | Trigonalna (3 2/m) |
Osnovna celica | a = 4,75 Å, c = 12,982 Å; Z=6 |
Lastnosti | |
Barva | Brezbarven, siv, rjav, rožnat do rdeč, oranžen, rumen, zelen, moder, vijoličen; barva je lahko conska, asteriziran večinoma siv in rjav |
Kristalni habit | Strmo bipiramiden, ploščat, prizmatičen, robmoedrični kristali, masiven ali zrnat |
Kristalni sistem | Trigonalni (heksagonalni skalenoeder), oznaka 3 2/m, prostorska skupina: R3c |
Dvojčičenje | Običajo polisintetsko |
Razkolnost | Brez razkola, delitev v treh smereh |
Lom | Školjkast do neraven |
Trdota | 9 |
Sijaj | Diamanten do steklast |
Barva črte | Bela |
Prozornost | Prozoren, prosojen do neprozoren |
Specifična teža | 3,95–4,10 |
Optične lastnosti | Enoosen(–) |
Lomni količnik | nω = 1,767–1,772 nε = 1,759–1,763 |
Pleohroizem | Brez |
Tališče | 2044 °C |
Taljivost | Netaljiv |
Topnost | Netopen |
Pretvorbe | Na površini se lahko spremeni v sljudo, kar zmanjša trdoto |
Drugo | V UV svetlobi lahko fluorescira ali fosforescira |
Sklici | [1][2][3][4] |
Glavne vrste | |
Safir | Vse barve razen rdeče |
Rubin | Rdeč |
Smirek | Črn zrnat korund, pomešan z magnetitom, hematitom ali hercinitom |
Korund (staroindijsko kauruntaka - rubinasto rdeča) je mineral aluminijevega oksida in spada med okside.
Spada med najbolj dragocene kamne, ki krasijo marsikatero krono in so v ponos mnogim zbirkam.
Sestava minerala
Korund vsebuje 53% aluminija in 47% kisika, skoraj vedno pa tudi kovinske okside, ki mu dajejo barvo: tako mu npr. krom obarva rdeče, modro barvo pa mu daje majhna vsebnost titana.
Različice minerala
Glede na prisotnost kovinskih oksidov ločimo več variant korunda:
Nahajališča
V Sloveniji lahko najdemo le rožnato obarvani navadni korund v vasi Visole nad Slovensko Bistrico na Pohorju.
Po svetu so znana nahajališča korundov v Severni Makedoniji (kamnolom marmorja Sivec pri Prilepu), Italiji (Mosso Santa Maria), Franciji, Nemčiji (Fulda, Laacher See), Švici (Campo Longo), Grčiji (Naksos), na Češkem (Čejov, Drahonin, Kloub, Merunice), v Rusiji (Ural), Kazahstanu (Semis Bugu), ZDA (Alabama, Georgia, Karolina, Kolorado, Montana, Nevada), Kanadi (Bancroft, Craigmont), Braziliji, Južni Afriki, Madagaskarju (Ambasitra), Tanzaniji, Nigeriji, Indiji, Bengaliji, Madrasu, na Šrilanki (Adams Peak), v Burmi (Mogok), na Tajskem (Chantabun) in Borneu ter v Kitajski, Japonski, Afganistanu in Avstraliji.
Uporaba
Uporablja se ga predvsem v draguljarstvu, saj sta rubin in safir med najbolj cenjenimi dragimi kamni. Lepo obarvani čisti rubini celo presegajo ceno diamanta.
Navadni korund pa se uporablja kot brusilno sredstvo.
Viri in opombe
- ↑ Handbook of Mineralogy
- ↑ Corundum at Mindat.org
- ↑ Corundum at Webmineral
- ↑ Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
Glej tudi
Zunanje povezave
Literatura
- Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.