LIMSwiki

1096 (MXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

• Papež Urban II. v začetku leta pe nadalje širi svoje sporočilo po Franciji in pritiska na škofe in legate, naj v svojih škofijah po Franciji, Nemčiji in Italiji pridigajo za križarski pohod.↓

• → Na oznanjevanje papeža, cerkvenih dostojanstvenikov in popotnih pridigarjev se najprej spontano odzove ljudstvo. Okoli različnih lokalnih vodij se združujejo posamezne tolpe, od katerih jih večina hitro razpade. Nekatere tolpe verskih gorečnežev v Nemčiji se znesejo nad judovskimi mestnimi skupnostmi vzdolž Rena in jih skoraj popolnoma uničijo.↓
• avgust → Le eni skupini križarjev ti. križarskega pohoda ubogih, ki jo vodita potujoči pridigar Peter Puščavnik in vitez Gautier Sans-Avoir, uspe prodreti do Konstantinopla. Ta skupina okoli 20.000 križarjev v nasilju nad Judi verjetno ni sodelovala in se je relativno hitro pomikala proti Konstantinoplu. ↓
• → Cesar Aleksej I. Komnen jih teden dni po prispetju prepelje čez Bospor, kjer "ljudski" križarji Petra Puščavnika in Gautierja Sans-Avoirja nadaljujejo s plenjenjem, tokrat na ozemlju seldžuškega sultanata Rum.↓
• september → Seldžuki uničijo "križarski pohod ubogih". Redki preživeli se zatečejo nazaj v Konstantinopel, kjer potem čakajo na glavnino, ki je šele avgusta začela s potjo v več smereh proti Konstantinoplu.

• 15. avgust - Papež Urban II. je organiziran odhod križarjev načrtoval na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta 1096. Istočasno začno z odhodom proti zbirnemu mestu Konstantinoplu štiri križarske odprave:
  • Prva, največja skupina križarjev se odpravi iz južne Francije pod vodstvom škofa Le Puy-en-Velaya Ademarja in pa touluškega grofa Rajmonda IV., ki jima je papež prejšnje leto formalno poveril vodenje pohoda.
  • Drugo skupino tvorijo severnofrancoski (Ile-de-France) vitezi, pod vodstvom grofov Huga Vermandoiškega, Roberta II. Flandrijskega, Štefana Bloiškega in normandijskega vojvode Roberta Curthosa.
  • V tretji skupini so Italonormani iz južne Italije pod vodstvom tarantskega kneza Bohemoda I. in njegovega nečaka Tankreda. Ker imajo najkrajšo pot, odplujejo šele novembra.
  • Četrto skupino iz Lorene vodijo bratje Baldvin Boulognski, Godfrej Bouillonski in Evstahij III. Lorenski. Od ↓
• novembra → do aprila naslednje leto se te štiri skupine zbirajo pred obzidjem Konstantinopla. Občasno prihaja do konfliktov z lokalnim prebivalstvom in policijskimi oddelki cesarske vojske, saj jim je že na poti zmanjkala večina osnovnih življenjskih potrebščin.

• Seldžuška vladarja Dukak iz Damaska in Yaghi-Siyan iz Antiohije se povežeta proti Ridvanu iz Alepa. 1097 ↔
• Rekonkvista - Bitka pri Alcorazu: aragonski kralj Peter I. osvoji Huesco, najsevernejše mavrsko mesto pod taifo Zaragozo.
• Leto ustanovitve Univerze Oxford, nastarejše univerze v Veliki Britaniji, sicer ni poznano, začetki univerzitetnega proučevanja v Oxfordu pa verjetno predhajajo to leto, ko se pojavi prva omemba.
• Leto ustanovitve Univerze v Salernu, Italija.
• Beneška republika: Vitale I. Michiel postane dož, 33. po seznamu.

• 12. marec - Knut Lavard, danski kronski princ, vojvoda Schleswiga († 1131)

Neznan datum

• Al-Amir, fatimidski kalif v Egiptu († 1130)
• Al-Muktafi, abasidski kalif v Bagdadu († 1160)
• Ermengol VI., urgellski grof († 1154)
• Hugo od sv. Viktorja, nemški (ali francoski) filozof in teolog († 1141)
• Izjaslav II., veliki kijevski knez († 1154)
• Štefan Angleški, kralj († 1154)
• Taira Tadamori, poglavar klana Taira, guverner († 1153)

• 2. januar - Viljem iz St-Calaisa, anglonormanski škof, kraljevi davčni svetovalec
• 21. oktober - Gautier Sans-Avoir, francoski vitez, vojaški voditelj ti. križarskega pohoda ubogih
• 11. november - Werner I., habsburški grof (* 1030)

Neznan datum

• Geoffrey III., anžujski grof (* 1040)
• Vitale Faliero, 32. beneški dož