LabLynx Wiki

Republika Slovenija
Članek je del serije: Politika in uprava Slovenije članica Evropske unije članica evrskega območja članica Schengenskega območja članica zveze NATO
Ustava Ustavno sodišče Rok Čeferin Ustava Republike Slovenije
Izvršilna oblast Predsednik Republike Slovenije Nataša Pirc Musar Predsednik Vlade Republike Slovenije Robert Golob Vlada Republike Slovenije 15. vlada Republike Slovenije
Zakonodajna oblast Državni zbor Republike Slovenije predsednica: Urška Klakočar Zupančič Državni svet Republike Slovenije predsednik: Marko Lotrič
Pravo Vrhovno sodišče predsednik: Miodrag Đorđević Višja sodišča Okrožna in okrajna sodišča Tožilstvo Vrhovno državno tožilstvo Generalni državni tožilec: Drago Šketa Računsko sodišče predsednica: Jana Ahčin
Ostale ustanove Varuh človekovih pravic Republike Slovenije Peter Svetina Banka Slovenije Diplomatska predstavništva in konzulati Šolstvo Zdravstvo Policija Oborožene sile
Volitve Politične stranke Volitve in referendumi
Lokalna samouprava Upravne enote Občine (seznam)
Diplomacija Diplomatska predstavništva in konzulati Blejski strateški forum Vrh pobude Tri morja 2019 Članstvo v organizacijah Združeni narodi Evropska unija NATO OECD Svet Evrope

Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991. Vsebuje 177 členov (številčeni do 174, vendar poleg 3. člena obstaja tudi 3. a-člen, leta 2016 je bil 70. členu dodan tudi 70. a- člen, leta 2021 pa še člen 62. a), ki so razdeljeni v deset sklopov, ki sledijo preambuli:

1. Splošne določbe
2. Človekove pravice in temeljne svoboščine
3. Gospodarska in socialna razmerja
4. Državna ureditev
5. Samouprava
6. Javne finance
7. Ustavnost in zakonitost
8. Ustavno sodišče
9. Postopek za spremembo ustave
10. Prehodne in končne določbe

Spremembo ustave uveljavi Državni zbor s sprejetjem ustavnega zakona. Za katerega je predpisana podpora dvotretjinske večine. Tudi v primeru spremembe ostane izvirna ustava iz dne 23. decembra 1991 uradno veljaven pravni akt, poleg nje pa vsak posamičen ustavni zakon. Ustava z vključenimi spremembami ni pravno veljavna, pač pa ima zgolj namen večje preglednosti. Takšna ustava nosi oznako neuradno prečiščeno besedilo. Spremembo ustave je možno doseči tudi z izvedbo referenduma o spremembi ustave, vendar tovrstni referendum v Sloveniji do sedaj še ni bil izveden. Od leta 1991 se je slovenska ustava spremenila večkrat:

• 14. julij 1997: sprememba 68. člena: tujim državljanom je bil dovoljen nakup nepremičnin v Sloveniji. Ta sprememba ustave je bila posledica Španskega kompromisa, ki je omogočil približevanje Slovenije Evropski uniji
• 25. julij 2000: dopolnitev 80. člena: proporcionalni sistem je bil zapisan neposredno v ustavo, da bi se izognili pravni praznini, ki je nastala po tem, ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da mora zakon o volilnem sistemu, ki ga bi sprejel Državni zbor, upoštevati relativno večinsko mnenje, izraženo na referendumu o volilnem sistemu
• 7. marca 2003: sprememba I. poglavja (dodan 3. a člen) ter 47. in 68. člena: spremenjena ustava je omogočila vstop Slovenije v Evropsko unijo in NATO.
• 15. junij 2004: sprememba 14., 43. in 50. člena (trije ustavni zakoni)
• 27. junij 2006: sprememba 121., 140. in 143. člena: omogočila regionalizacijo Slovenije po pokrajinah
• 31. maj 2013: Fiskalno pravilo (proračun) in zakonodajni referendum
• 30. november 2016: dodan 70. a člen (pravica do pitne vode)
• 27. maj 2021: dodan 62.a člen, ki opredeljuje pravico do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika

• Plebiscit o samostojnosti Slovenije
• Referendumi v Sloveniji

• Ustava Republike Slovenije, sprejeta dne 23. decembra 1991
• Neuradno prečiščeno besedilo Ustave Republike Slovenije (maj 2013), nima pravne veljavnosti, vključuje kasnejše spremembe členov (členi 14, 43, 47, 50, 68, 80) in dodane člene (člen 3.a)
• Zakonodaja.com ažurirano neuradno prečiščeno besedilo
• Ustava v stripu
• Inštitut za ustavno pravo, Ljubljana