Rubidij, 37Rb |
|
Izgovarjava | IPA: [ruˈbiːdij] |
---|
Videz | sivo bel |
---|
Standardna atomska teža Ar, std(Rb) | 85,4678(3)[1] |
---|
|
|
Vrstno število (Z) | 37 |
---|
Skupina | skupina 1: H in alkalijske kovine |
---|
Perioda | perioda 5 |
---|
Blok | blok s |
---|
Razporeditev elektronov | [Kr] 5s1 |
---|
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 8, 1 |
---|
|
Faza snovi pri STP | trdnina |
---|
Tališče | 39,30 °C |
---|
Vrelišče | 688 °C |
---|
Gostota (blizu s.t.) | 1,532 g/cm3 |
---|
v tekočem stanju (pri TT) | 1,46 g/cm3 |
---|
Trojna točka | 39,26 °C, ? kPa[2] |
---|
Kritična točka | 1.820 °C, 16 MPa (ekstrapolirano)[2] |
---|
Talilna toplota | 2,19 kJ/mol |
---|
Izparilna toplota | 69 kJ/mol |
---|
Toplotna kapaciteta | 31,060 J/(mol·K) |
---|
Parni tlak
P (Pa)
|
1
|
10
|
100
|
1 k
|
10 k
|
100 k
|
pri T (°C)
|
161
|
213
|
279
|
368
|
496
|
685
|
|
|
Oksidacijska stanja | −1, +1 (močno bazični oksid) |
---|
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 0,82 |
---|
Ionizacijske energije | - 1.: 403 kJ/mol
- 2.: 2632,1 kJ/mol
- 3.: 3859,4 kJ/mol
-
|
---|
Atomski polmer | empirično: 248 pm |
---|
Kovalentni polmer | 220±9 pm |
---|
Van der Waalsov polmer | 303 pm |
---|
Spektralne črte rubidija |
|
Pojavljanje v naravi | prvobitno |
---|
Kristalna struktura | telesno centrirana kubična (tck) |
---|
Hitrost zvoka tanka palica | 1300 m/s (pri 20 °C) |
---|
Temperaturni raztezek | 90 µm/(m⋅K)[3] (at r.t.) |
---|
Toplotna prevodnost | 58,2 W/(m⋅K) |
---|
Električna upornost | 128 nΩ⋅m (pri 20 °C) |
---|
Magnetna ureditev | paramagnetik[4] |
---|
Magnetna susceptibilnost | +17,0·10−6 cm3/mol (303 K)[5] |
---|
Youngov modul | 2,4 GPa |
---|
Stisljivostni modul | 2,5 GPa |
---|
Mohsova trdota | 0,3 |
---|
Trdota po Brinellu | 0,216 MPa |
---|
Številka CAS | 7440-17-7 |
---|
|
Odkritje | Robert Bunsen in Gustav Kirchhoff (1861) |
---|
Prva izolacija | George de Hevesy |
---|
|
|
Kategorija: Rubidij prikaži · pogovor · · zgodovina | reference |
Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37. To je mehak, srebrno bel kovinski element iz skupine alkalijskih kovin. Izotop Rb-87, ki nastopa v naravi, je (rahlo) radioaktiven. Rubidij je zelo reaktiven in ima podobne lastnosti kot ostali elementi iz prve skupine.
Pomembne lastnosti
Rubidij je drugi najbolj elektropozitiven element izmed alkalijskih elementov. Kot drugi elementi prve skupine se na zraku vžge sam in burno reagira z vodo, pri čemer osvobodi in včasih vžge kisik. Podobno kot druge alkalijske kovine tudi rubidij z živim srebrom tvori amalgame in lahko tvori zlitine z zlatom, cezijem, natrijem in kalijem. Plamenu daje rumeno-vijolično barvo.
Sklici
- ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
- ↑ 2,0 2,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.122. ISBN 1439855110.
- ↑ Cverna, Fran (2002). »Ch. 2 Thermal Expansion«. ASM Ready Reference: Thermal properties of metals (PDF). ASM International. ISBN 978-0-87170-768-0.
- ↑ Lide. D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
- ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
Zunanje povezave