LabLynx Wiki

1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek. To je bilo prvo leto 20. stoletja.

• 1. januar –
  • britanske kolonije Novi Južni Wales, Queensland, Južna Avstralija, Tasmanija, Viktorija in Zahodna Avstralija so se združile v Commonwealth Avstralije z Edmundom Bartonom kot prvim ministrskim predsednikom.
  • Nigerija je postala britanski protektorat.
• 22. januar – Viktorija Britanska je umrla po več kot 63 letih na britanskem prestolu, nasledil jo je Edvard VII.
• 10. januar – v Teksasu so odkrili prvi naftni vrelec, začetek naftne mrzlice v ZDA.
• 5. februar – podpisan je bil sporazum, s katerim je Združeno kraljestvo prepustilo nadzor nad Panamskim prekopom Združenim državam Amerike.
• 6. februar – na pariških železniških postajah so bile postavljene prve javne telefonske govorilnice.
• 26. februar –
  • druga burska vojna: Buri so zavrnili pogoje premirja na mirovni konferenci v Middelburgu.
  • v Pekingu so usmrtili voditelje boksarske vstaje.
• 4. marec – ruske oblasti so nasilno zatrle študentske demonstracije v Sankt Peterburgu; predrevolucionarni študentski in delavski protesti so potekali v februarju in marcu po številnih večjih ruskih mestih.
• 29. april – v Budimpešti so izbruhnili antisemitski izgredi.
• 17. maj – prvi zlom ameriške borze.
• 28. maj – William Knox D'Arcy je dobil koncesijo za iskanje nafte v Perziji (današnji Iran).
• 2. junij – Kacura Taro je postal ministrski predsednik Japonske
• 12. junij – Kuba je postala ameriški protektorat.

• 5. avgust – Peter O'Connor je postavil prvi svetovni rekord v skoku v daljino, ki ga priznava Mednarodna atletska zveza.
• 6. avgust – Robert Falcon Scott je odplul na ekspedicijo z namenom raziskati Rossovo morje na Antarktiki.
• 30. avgust – Hubert Cecil Booth je prejel britanski patent za električni sesalnik.
• 6. september –
  • ameriški anarhist Leon Czolgosz je ustrelil predsednika Williama McKinleyja v Buffalu in ga smrtno ranil.
  • z obratovanjem je pričel ljubljanski tramvaj.
• 7. september – s podpisom boksarske listine se je uradno končala boksarska vstaja na Kitajskem.
• 14. september – Theodore Roosevelt je nasledi Williama McKinleyja kot predsednik Združenih držav Amerike.
• 28. september – filipinsko–ameriška vojna: filipinski gverilci so pobili skoraj 50 ameriških vojakov v kraju Balangiga na otoku Samar; na incident so se Američani kasneje odzvali z brutalnim povračilnim napadom na lokalno prebivalstvo.
• 2. oktober – britanska Kraljeva vojna mornarica je splovila svojo prvo podmornico, HMS Holland 1.
• 24. oktober – ameriška učiteljica Annie Edson Taylor se je v sodu spustila čez Niagarske slapove in preživela.
• 14.–16. november – obsežne poplave so prizadele večji del ozemlja današnje Slovenije, predvsem Gorenjsko.
• 25. november – nemški psihiater Alois Alzheimer je prvič pregledal bolnika Augusta Deterja in postavil diagnozo nove bolezni, kasneje po njem poimenovane Alzheimerjeva bolezen.
• 10. december – v Stockholmu je potekala prva podelitev Nobelovih nagrad, 5 let po smrti Alfreda Nobela.
• 12. december – Guglielmo Marconi je sprejel prvi čezatlantski radijski signal – črko »S« v Morsejevi abecedi.
• 20. december – končana je bila železniška povezava med Mombaso v Keniji in Kisumujem v Ugandi (danes prav tako na ozemlju Kenije).

• 3. januar – Ngo Dinh Diem, vietnamski politik († 1963)
• 14. januar – Alfred Tarski, poljski logik, matematik in filozof († 1983)
• 30. januar – Rudolf Caracciola, nemški dirkač († 1959)
• 31. januar – Blaž Arnič, slovenski skladatelj († 1970)
• 19. februar – Mohamed Nagib, egiptovski politik († 1984)
• 28. februar – Linus Carl Pauling, ameriški kemik, dvojni nobelovec († 1994)
• 27. marec – Eisaku Sato, japonski politik, nobelovec († 1975)
• 13. april – Jacques Lacan, francoski psihoanalitik († 1981)
• 29. april – Hirohito, japonski cesar († 1989)
• 30. april – Simon Kuznets, belorusko–ameriški ekonomist, nobelovec († 1985)
• 7. maj – Gary Cooper, ameriški filmski igralec († 1961)
• 17. maj – Werner Egk, nemški skladatelj, dirigent († 1983)
• 18. maj – Vincent du Vigneaud, ameriški biokemik, nobelovec († 1978)
• 5. junij – Anastazija Romanova, ruska plemkinja in svetnica († 1918)
• 6. junij – Sukarno, indonezijski politik († 1970)
• 10. junij – Antonín Bečvář, češki astronom († 1965)
• 16. junij – Henri Lefebvre, francoski filozof in sociolog († 1991)
• 9. julij – Barbara Cartland, angleška pisateljica († 2000)
• 2. avgust – Slavko Grum, slovenski dramatik in pisatelj († 1949)
• 8. avgust – Ernest Orlando Lawrence, ameriški fizik, nobelovec († 1958)
• 20. avgust – Salvatore Quasimodo, italijanski pesnik in prevajalec, nobelovec († 1968)
• 26. avgust – Maxwell Davenport Taylor, ameriški general, jezikoslovec, pedagog in diplomat († 1987)
• 22. september – Charles Brenton Huggins, kanadsko–ameriški zdravnik, nobelovec († 1997)
• 23. september – Jaroslav Seifert, češki pisatelj in novinar, nobelovec († 1986)
• 29. september – Enrico Fermi, italijansko–ameriški fizik, nobelovec († 1954)
• 19. oktober – Arleigh Albert Burke, ameriški admiral († 1996)
• 23. oktober – Kristmann Gudmundsson, islandski književnik († 1983)
• 3. november – Leopold III., kralj Belgijcev († 1983)
• 22. november – Joaquín Rodrigo, španski skladatelj († 1999)
• 23. november – Marieluise Fleißer, nemška pisateljica († 1974)
• 5. december –
  • Walt Disney, ameriški producent, režiser, scenarist, igralec, animator, podjetnik, vizionar in filantrop († 1966)
  • Werner Karl Heisenberg, nemški fizik, filozof, nobelovec († 1976)
• 16. december – Margaret Mead, ameriška antropologinja († 1978)
• 26. december – Peter van de Kamp, nizozemsko–ameriški astronom († 1995)
• 27. december – Marie Magdalene »Marlene« Dietrich, nemško–ameriška filmska igralka in pevka († 1992)

• 11. januar – Vasilij Sergejevič Kalinnikov, ruski skladatelj (* 1866)
• 14. januar – Charles Hermite, francoski matematik (* 1822)
• 21. januar – Elisha Gray, ameriški električni inženir in izumitelj (* 1835)
• 22. januar – Viktorija Britanska, kraljica Združenega kraljestva (* 1819)
• 27. januar – Giuseppe Verdi, italijanski skladatelj (* 1813)
• 11. februar – Milan Obrenović, srbski kralj (* 1854)
• 13. marec – Benjamin Harrison, ameriški odvetnik, general in politik (* 1833)
• 1. april – François–Marie Raoult, francoski fizik in kemik (* 1830)
• 16. april – Henry Augustus Rowland, ameriški fizik, astronom (* 1848)
• 30. maj – Victor D'Hondt, belgijski pravnik in matematik (* 1841)
• 18. junij – Josip Murn – Aleksandrov, slovenski pesnik (* 1879)
• 4. julij – Peter Guthrie Tait, škotski fizik, matematik (* 1831)
• 12. avgust – Francesco Crispi, italijanski politik (* 1818)
• 5. september – Ignacij Klemenčič, slovenski fizik (* 1853)
• 14. september – William McKinley, ameriški politik (* 1843)

• fizika: Wilhelm Conrad Röntgen
• kemija: Jacobus Henricus van 't Hoff
• fiziologija ali medicina: Emil Adolf von Behring
• književnost: Sully Prudhomme
• mir: Jean Henri Dunant, Frédéric Passy