LabLynx Wiki

1300 (MCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

• 6. januar - Mongolska invazija v Sirijo 1299-1303: Mongoli iz Ilkanata pod vodstvom kana Mahmuda Gazana osvojijo Damask, četudi jim mestna citadela še naprej kljubuje. Del mongolske vojske preganja premagane egiptovske mameluke vse do Gaze.
• februar - Mongoli se po ukazu Mahmuda Gazana umaknejo iz Sirije, saj za njihove konje primanjkuje krme.
• julij - Manjša ciprska križarska flota 16-ih galej, ki jih spremlja ilkanatsko odposlanstvo, izkoristi težke trenutke egiptovske mameluške oblasti in zato plenijo po obali Zamorja. Na celini ne izzivajo, pač pa okupirajo otok Ruad ob obali današnje Sirije. 1303 ↔
• Kan Zlate Horde Tokta sledi princu Čaki Nogaju v Bolgarijo, ki je leto dni poprej z zavzetjem utrdbe Trnovo s tem postal novi bolgarski car. Tokta oblega Trnovo, a mu delo olajšajo bolgarski plemiči, ki so sprva ščitili Čako. Njihov voditelj Teodor Svetoslav postane novi bolgarski car, Tokta pa nato umakne svojo vojsko nazaj v vzhodnoevropske stepe.
• Dinastija Juan, Čagatajski kanat: vrhovni kan Temür začne z invazijo proti čagatajskemu vladarju Kaiduju. Le-ta na pomoč prosi legitimnega čagatajskega kana Duvo, ki pa ga sprva zavrne. 1301 ↔
  • Vrhovni kan Temür pošlje iz Yunnana še eno kazensko ekspedicijo v Burmo nad kraljevino Myinsaing.^[1] 1301 ↔

• 22. februar - Papež Bonifacij VIII. razglasi v buli "Antiquorum fida relatio" leto 1300 za sveto leto in s tem otvori prvi krščanski Jubilej. Rim to leto obišče okoli 200.000 romarjev. Temu Jubileju potem sledijo naslednji na vsakih 50 ali 25 let.
• 8. maj - Francosko-flamska vojna: Francozi nadaljujejo z osvajanjem Flandrije. Ta mesec ujamejo flandrijskega grofa Gvida Dampierreja s sinom Robertom III. 1305 ↔
• 21. maj - Amsterdam dobi mestne pravice.^[2]
• julij - Prva vojna za škotsko neodvisnost: angleška vojska pod vodstvom kralja Edvarda I. osvoji grad Caerlaverock. Po osvojitvi presenečeno ugotovijo, da se je več kot mesec dni angleški armadi upiralo samo 60 mož.
• 14. junij - Bitka pri Ponzi, vojna sicilskih večernic: aragonsko-anžujska flota pod vodstvom admirala Rogerija iz Laurije porazi sicilsko floto pod vodstvom Konrada d'Orija.
• 15. junij - Bilbao prejme ustanovitveno listino.
• 18. julij - V Parmi je na grmadi sežgan Gerard Segarelli, ustanovitelj ljudskega pridigarskega gibanja Apostolsko bratstvo.
• 25. julij - Gniezno, Poljska: češki kralj Venčeslava II. je kronan za poljskega kralja (kot Venčeslav I.). Poljsko plemstvo ga je soglasno izbralo za novega poljskega kralja.
• oktober - Nemčija: trije cerkveni knezi-elektorji - kölnski, mainški in trierski nadškofi ter pfalški grof - poskušajo odstaviti nemškega kralja Alberta I. Habsburškega, ki pa ne ponovi napake predhodnika Adolfa Nassauškega. 1301 ↔
• Po smrti mejnega Brandenburg-Salzwedela Albert III. si omenjeno marko priključi njegov bratranec, mejni grof Brandenburg-Stendala Oton IV.
• Umrlega nürenberškega mestnega grofa Ivana I. iz hiše Hohenzollern nasledi brat Friderik IV.
• Mezzogiorno: neapeljski kralj Karel II. Anžujski uniči muslimansko komuno Lucero. Razlog za napad je zadolženost Karla II. pri florentinskih bankirjih. Do muslimanov je neprizanesljiv: Anžujci jih pobijejo več tisoč, čez deset tisoč pa prodajo v suženjstvo. Veliko jih najde zatočišče v Albaniji. Po etničnem čiščenju naseli na izpraznjeno ozemlje kristjane iz Burgundije in Provanse, ki pa imajo velike težave pri naseljevanju, saj so vajeni bolj rodovitne zemlje.
• Bizantinsko cesarstvo: maloazijski magnati obtožijo generala Ivana Tarkanijota zatorništva proti cesarju. Tarkanijot je bil uspešen v boju proti plenilskim Turkom in je ponovno utrdil mejo, s tem pa je priškrnil finance lokalnim magnatom, ki so si polnili žepe z denarjem iz cesarske zakladnice namenjenim za varovanje meje. Cesar Andronik II. Paleolog da Tarkanijota ponovno zapreti, stanje na meji z Osmani se zato bistveno poslabša. 1302 ↔
• Zamorje: templarji pod vodstvom velikega mojstra Jacquesa de Molayja poskušajo z bližnjega otoka Ruad zavzeti pristaniško mesto Tortosa. Mesto sicer zavzamejo, a ga zaradi premajhne vojaške zasedbe zapustijo. 1302 ↔
• Umrlega voditelja Malijskega cesarstva Manso Sakuro nasledi bratranec Gao.
• Češki rudnik srebra Kutná Hora proizvede do 20 ton te plemenite kovine letno, kar je dovolj, da postanejo praški groši priljubljeno plačilno sredstvo tudi zunaj Češke. V tem letu izda češki kralj Venčeslav II. še edikt Ius regale montanorum, ki opredeljuje tehnične in administrativne kriterije za delovanje rudnikov.
• Nemški pesnik Hugo iz Trimberga dokonča poučno enciklopedično pesnitev »Sèl« (Der Renner), ki jo tvori 24.000 verzov.
• Benetke štejejo približno 100.000 prebivalcev.
• Judovski učenjak Jakob ibn Tibbon je imenovan dekana medicinske fakultete v Montpellierju.
• Ustanovitev katalonske Lleida.^[3]
• Številčnost cerkvenih redov. Po vsej (latinski) Evropi je okoli 700 redovnikov cisterijancev in verjetno toliko, če ne več, redovnic. V 550 samostanih biva več kot 10.000 dominikanskih redovnikov, medtem ko so daleč najbolj razširjeni frančiškani, ki jih je več kot 30.000.

• 1. junij - Thomas Brotherton, angleški princ, 1. grof Norfolk († 1338)
• 27. september - Adolf Wittelsbaški, pfalški grof († 1327)
• 22. december - Hutuhtu kagan/cesar Mingzong, mongolski vrhovni kan, kitajski cesar dinastije Juan († 1329)

Neznan datum

• Arnaud de Cervole, francoski najemnik in razbojnik ((1366)
• Čihab al-Umari, arabski kronist († 1384)
• Geoffroi de Charny, francoski vitez, pisatelj († 1356)
• Gregorij iz Riminija, italijanski teolog in filozof († 1358)
• Guillaume de Machaut, francoski pesnik in skladatelj († 1377)
• Guy de Chauliac, francoski kirurg († 1368)
• Heinrich von Herford, nemški kronist († 1370)
• Ivan III., brabantski vojvoda († 1355)
• Ivana Pfirtška, avstrijska vojvodinja († 1351)
• Janez iz Mirecourta, francoski filozof in teolog († 1349)
• Janez iz Winterthura, nemški kronist († 1348)
• Janez Tauler, nemški mistik in teolog († 1361)
• Jean Buridan, francoski filozof, logik, učenjak († 1358)
• Jean Pucelle, francoski miniaturist († 1355)
• Jeanne de Belleville, bretonska gusarka in vojskovodja († 1359)
• Laurence Minot, angleški pesnik († 1352)
• Liubartas, veliki knez Volinije († 1383)
• Michelina da Pesaro, italijanska frančiškanska spokornica, blažena († 1356)
• Mojzes iz Narbonne, španski judovski filozof in zdravnik († 1362)
• Petronila de Meath, irska služkinja obtožena čarovništva († 1324)
• Pietro Alighieri, italijanski uradnik, literarni kritik, Dantejev sin († 1364)
• Robert Burgundski, deželni grof Burgundije († 1315)
• Sati Beg, dedinja Ilkanata († 1345)
• Taddeo Gaddi, italijanski slikar, arhitekt († 1366)
• Teresa d'Entença, grofica Urgella († 1327)

Fiktiven lik

• Till Eulenspiegel, literaren lik nizkonemškega ljudskega izročila, primerljiv s slovenskima Pavliho in Lažnivim Kljukcem († 1350)

• 19. februar - Munio iz Zamore, general dominikanskega reda (* 1237)
• 18. julij - Gerard Segarelli, italijanski krivoverec, ustanovitelj Apostolskega bratstva (* 1240)

Neznan datum

• Adenes Le Roi, francoski trubadur (* 1240)
• Albert III., mejni grof Brandenburg-Salzwedela (* 1250)
• Casella, florentinski pesnik, skladatelj (* 1250)
• Čaka, mongolski princ, bolgarski car
• Edmund Almain, angleški plemič, 2. grof Cornwall (* 1249)
• Folquet de Lunel, okcitanski trubadur (* 1244)
• Guido Cavalcanti, italijanski (toskanski) pesnik (* 1250)
• Guillaume de Nangis, francoski kronist
• Ivan I., nemški plemič, mestni grof Nürenberga (* 1279)
• Jakob iz Maerlanta, flamski pesnik (* 1235)
• Janez III. iz Schwerina, nadškof Rige
• Marquard Hildemar, župan hanzeatskega mesta Lübeck
• Nogaj, de facto kan Zlate horde
• Sakura, malijski vladar
• Tomasina Morosini, beneška plemkinja, vojvodinja Slavonije (* 1250)
• Tran Hung Dao, vietnamski general (* 1228)