Clinfowiki
Vsebina
Ninazu | |
---|---|
bog podzemlja in zdravilstva | |
Kultno središče | Ešnuna, Enegi |
Naslednik | Tispak (v Ešnuni), Nergal |
Osebne informacije | |
Starši | Enlil in Ninlil, Ereškigal in Gugalana, Ereškigal in Nergal |
Sorodniki | Nergal, Enbilulu (mit Enlil in Ninlil) |
Partner | Ninigirida |
Otroci | Ningiszida |
Ninazu je bil sumerski bog podzemlja in zdravilstva. Bil je sin boginje Ninlil in boga Enlila, v mezopotamskem izročilu pa sin boginje Ereškigal in boga Gugalane.[1] Kot njegova žena se pogosto omenja boginja Ninigirida. Z njo je imel sina Ningiszida.[2]
Ninazu je bil zavetnik mest Ešnuna in Enegi. V Ešnuni ga je kot zavetnik nasledil bog Tispak.[3]
Rodoslovje in mitologija
V Enegiju so za Ninazujevo mater in očeta šteli Ereškigal in Gugalano. Zgodovinarji iz sumerske pesnitve Ereškigal in Nergal sklepajo, da je bil Ninazujev oče pravzaprav Nergal, ki je posilil Ereškigal. Sklepanje ni povsem zanesljivo, ker se pripoved lahko nanaša na katerega drugega od njenih številnih otrok.[1] V Ešnuni sta kot starša omenjena samo Ninlil in Enlil. Drugod se kot starši omenjajo tudi drugi bogovi, med poznavalci pa sta najpogostejša Ereškigal in Gugalana.
Ninazu je bil zavetnik mest Ešnuna in Enegi. V Ešnuni so ga imeli za bojevitega boga in boga, ki je imel tesne vezi s podzemnim svetom. Dvojno rodoslovje kaže, da gre za boga, ki umira in se vrača, kar ga povezuje z rastlinstvom in kmetijstvom. V zgodbi Kako je žito prišlo v Sumerijo sta opisana on in njegov brat, ki ljudem prinašata ječmen in lan, v zgodbi Enlil in Ninlil pa ga imenujejo "gospodar, ki razteza merilno črto (vrv) na poljih".[3]
V Enegiju je Ninazu veljal za gospodarja podzemlja. Tesno so ga povezovali s podobami kače. V nekaterih izročilih je zaradi imena, ki se lahko bere tudi "gospod zdravilec", opisan kot nekdo, ki se ukvarja z zdravilstvo, vendar to ni bil njegov glavni atribut. Za zdravilca so ga imeli samo v 2. in 3. tisočletju pr. n. št. in ga zaradi vzdevka "kačji kralj" klicali na pomoč, najpogosteje po kačjih ugrizih.[3]
Čaščenje
Ninazu je bil zaradi svoje vloge varuha podzemnega sveta v Enegiju osrednja figura festivala žalovanja po htoničnih bogovih. Med tem festivalom, ki je potekal v šestem mesecu, so prebivalci Enegija darovali pokojnim kraljem in svečenicam. Na sumerskem objokovanju, na katerem je temeljil festival (V puščavi v zgodnji travi), je imel vlogo kralja kač. Darovali so mu tudi v Lagašu, Umi in Nipurju.[3] Njemu posvečeni templji v Enegiju in Ešnuni so bili značilna "skladišča" in "čiste hiše". Z naraščanjem priljubljenosti bogov Tispaka in Nergala je Ninazujev kult postopoma ugasnil.
Rodoslovje sumerskih bogov
An | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ninhursaga | Enki sin Nammu | Ningikuga hčerka Nammu | Nisaba hčerka Uraš | Haja | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ninsar | Ninlil | Enlil | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ninkura | Ningal morda hčerka Enlila | Nanna | Nergal morda sin Enkija | Ninurta morda sin Ninhursage | Nintinuga hčerka Uraš | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Uttu | Inana morda tudi hčerka Enkija, Enlila ali Anuja | Dumuzi morda sin Enkija | Utu | Ereškigal poročena z Nergalom | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Meškiagašer | Lugalbanda | Ninsun | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Enmerkar | Gilgameš | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ur-Nungal | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 Walls, N. H. (2001). Desire, discord and death: Approaches to ancient Near Eastern myth. Boston: American Schools of Oriental Research.
- ↑ Leick, G. (1998). A dictionary of ancient Near Eastern mythology. London: Routledge.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Kathryn Stevens. 'Ninazu (god)', Ancient Mesopotamian Gods and Goddesses. Oracc and the UK Higher Education Academy, 2013.
- Walls, N. H. (2001). Desire, discord and death: Approaches to ancient Near Eastern myth. Boston: American Schools of Oriental Research.
- Kathryn Stevens. 'Ninazu (god)', Ancient Mesopotamian Gods and Goddesses. Oracc and the UK Higher Education Academy, 2013.
- Leick, G. (1998). A dictionary of ancient Near Eastern mythology. London: Routledge.
Viri