The US FDA’s proposed rule on laboratory-developed tests: Impacts on clinical laboratory testing

Posted on May 26, 2024 By LabLynx Journal articles

Grb NKVD.

Ljudski komisariat za notranje zadeve (rusko Народный комиссариат внутренних дел, НКВД, Narodnij komissariat vnutrennih del, NKVD) je bila sovjetska varnostno-obveščevalna služba, ki je nastala z reorganizacijo GPU leta 1922.

Organizacija je bila zadolžena za izvajanje rednega nadzora nad življenjem ljudi ter nadzorovanja zaporov in koncentracijskih taborišč Gulag v državi.[1][2][3] Med leti 1930 in 1934 so bile njene funkcije premeščene na druge sovjetske organizacije.

Naloge OGPU (organizacije tajne policije) so bile leta 1934 prenesene na NKVD, s čimer je dobila nalogo za zagotavljanje nadzora nad dejavnostmi kazenskega pregona, ki je trajal vse do konca druge svetovne vojne.[4] V tem obdobju je NKVD vključevala tako običajne dejavnosti javnega reda kot dejavnosti tajne policije.[5] NKVD je najbolj znana po svoji vlogi pri zatiranju političnih nasprotnikov ter izvajanju velike čistke in številnih množičnih usmrtitev, ki jih je izvajala po naročilu Josifa Stalina. Policijo so v času stalinizma vodili Genrik Jagoda, Nikolaj Ježov in Lavrentij Berija.[6][7][8]

NKVD je izvedla množične izvensodne usmrtitve državljanov ter načrtoval, odprl in upravljal sistem taborišč za prisilno delo Gulag. Njihovi agenti so bili odgovorni za zatiranje premožnejših kmetov.[9][10] Nadzirali so zaščito sovjetskih meja in vohunjenje (ki je vključevalo politične umore) ter uveljavljali sovjetsko politiko v komunističnih gibanjih in marionetnih vladah v drugih državah,[11] predvsem politično represijo in pokole na Poljskem, da bi zatrli opozicijo in vzpostavili politični nadzor.[12]

Marca 1946 je bila NKVD razpuščena in nadomestilo jo je Ministrstvo za notranje zadeve (MVD).[13]

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ The Impact of Stalin's Leadership in the USSR, 1924–1941. Nelson Thornes. 2008. str. 3. ISBN 978-0-7487-8267-3.
  2. ↑ Moorehead, Alan (1958). The Russian Revolution. New York: Harper & Brothers. str. 260. ISBN 978-0881843316.
  3. ↑ Semukhina, Olga B.; Reynolds, Kenneth Michael (2013). Understanding the Modern Russian Police (v angleščini). CRC Press. str. 58. ISBN 978-1-4398-0349-3.
  4. ↑ Huskey, Eugene (2014). Russian Lawyers and the Soviet State: The Origins and Development of the Soviet Bar, 1917-1939 (v angleščini). Princeton University Press. str. 230. ISBN 978-1-4008-5451-6.
  5. ↑ Khlevniuk, Oleg V. (2015). Stalin: New Biography of a Dictator (v angleščini). Yale University Press. str. 125. ISBN 978-0-300-16694-1.
  6. ↑ Yevgenia Albats, KGB: The State Within a State. 1995, page 101
  7. ↑ Robert Gellately. Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe. Knopf, 2007 ISBN 978-1-4000-4005-6 p. 460
  8. ↑ Catherine Merridale. Night of Stone: Death and Memory in Twentieth-Century Russia. Penguin Books, 2002 ISBN 978-0-14-200063-2 p. 200
  9. ↑ Viola, Lynne (207). The Unknown Gulag: The Lost World of Stalin's Special Settlements. New York: Oxford University Press.
  10. ↑ Applebaum, Anne (2003). Gulag: A History. New York: Doubleday.
  11. ↑ McDermott, Kevin (1995). »Stalinist Terror in the Comintern: New Perspectives«. Journal of Contemporary History. 30 (1): 111–130. doi:10.1177/002200949503000105. JSTOR 260924. S2CID 161318303.
  12. ↑ Applebaum, Anne (2012). Iron Curtain: The Crushing of Eastern Europe, 1944-1956. New York: Random House.
  13. ↑ Statiev, Alexander (2010). The Soviet Counterinsurgency in the Western Borderlands (v angleščini). Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-76833-7.
source: https://sl.wikipedia.org/wiki/NKVD

    by LabLynx

    Website

    Related Posts