Type a search term to find related articles by LIMS subject matter experts gathered from the most trusted and dynamic collaboration tools in the laboratory informatics industry.
Računalništvo v oblaku ali oblakovno računalništvo (angleško cloud computing) je slog računalništva, pri katerem so dinamično razširljiva in pogosto virtualizirana računalniška sredstva na voljo kot storitev preko interneta.
Koncept računalništva v oblaku se je prvič pojavil v sedemdesetih letih. Telekomunikacijska podjetja so začela v devetdesetih letih ponujati povezave v privatna virtualna omrežja, največji svetovni ponudnik računalniške infrastrukture je SoftLayer .[1] Računalništvo v oblaku dandanes uporablja že skoraj vsak uporabnik interneta.
Zanj je značilna avtomatizacija, samopostrežnost in elastičnost zagotavljana virov. Računalništvo v oblaku je povezano s koncepti storitveno usmerjene arhitekture (SOA), mrežnega računalništva in virtualizacijo. [2] V praksi se računalništvo v oblaku najpogosteje uporablja v obliki spletne pošte in družbenih omrežjih. [3]
V osnovi koncept računalništva v oblaku združuje pojme:
Ponudniki storitve nudijo v obliki brezplačnih ali plačljivih platform. Med ponudnike prosto dostopnih sodijo npr. Amazon, Google, Apple. Plačljive in zmogljivejše platforme pa nudijo npr. IBM, Microsoft Azure.
Privatni oblak je rešitev, ki je primerna za posamezno organizacijo, ki si želi imeti svoj (lasten) oblak. Vire za oblak lahko zagotavlja podjetje samo ali pa zunanji ponudnik. S privatnim oblakom je mogoče izkoristiti številne prednosti javnega računalništva v oblaku, vključno s samopostrežbo storitev, razširljivostjo in elastičnostjo, hkrati pa zagotavlja dodaten nadzor in možnosti prilagajanja. Nahaja se znotraj podjetja. [4]
Strategija javnega oblaka za organizacijo pomeni premik določene storitve ali aplikacije izven podjetja, tako da se storitve dobavijo in v celoti urejajo s strani tretje osebe, kot je e-pošta ali e-poštno filtriranje. V tem primeru se lahko podjetje odloči, da ne želi porabljati denarja ali časa za izvajanje in upravljanje [6]teh okolij in se namesto tega odloči plačati takso na uporabnika oziroma za najem že vzpostavljene platforme pri ponudniku. Ta scenarij je na splošno opredeljen kot javna rešitev v oblaku in pomeni, da organizaciji ni treba skrbeti za strojno ali programsko opremo, potrebno za opravljanje storitve. [4]
Je oblika oblaka, ki si ga deli več organizacij s podobnimi interesi/cilji.
Gre za kombinacijo zasebnega in javnega oblaka. Notranji viri ostanejo pod nadzorom kupca oz. odjemalca, zunanje vire pa priskrbi ponudnik storitev v oblaku. Občutljivi podatki so varno shranjeni pri odjemalcu, hkrati je podjetju na voljo skoraj neomejena skalabilnost javnega oblaka. Na ta način podjetja lahko rešijo nekaj problemov, ki zadevajo varnost in hkrati izkoriščajo prednosti javnega oblaka. [4]
Oblak je prinesel in bo prinesel še obilo novosti na področju informacijskih tehnologij. Novosti pa so vedno za nekaj dobre in za nekaj slabe. [8]
Uporabnik lahko najame storitev glede na trenutne potrebe (tudi nepričakovane). Programska oprema se vseskozi posodablja. Ko kapacitete ne potrebuje, jo preprosto sprosti - ker vse poteka dinamično strežnika ni potrebno ponovno zagnati. Računalništvo v oblaku predstavlja veliko prednost za manjša podjetja, ki nimajo lastne računalniške infrastrukture. Veliko cenejši dostop do računalniških storitev, dobra strojna oprema ni potrebna. Potrebuje se le spletni brskalnik ali nekaj s podobnim delovanjem (Dostop do podatkov od koderkoli). [8]
Če želimo dostopati do te programske opreme potrebujemo internet. Ne deluje dobro na počasnih internetnih povezavah. Nekatere storitve v oblaku imajo manj funkcij kot namizne. Pojavlja se tudi vprašanje varnosti in zasebnosti pri uporabi. [8]
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
{{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
LIMS forum content by LIMS forum members is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License. Based on a work at www.limsforum.com.
