Knowledge Base Wiki

Magnezij, ₁₂Mg

Magnezij
Izgovarjava	IPA: [magnézij]
Videz	bleščeča siva trdnina
Standardna atomska teža Ar, std(Mg)	[24,304; 24,307] običajno: 24,305
Magnezij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Be ↑ Mg ↓ Ca natrij ← magnezij → aluminij
Vrstno število (Z)	12
Skupina	skupina 2 (zemljoalkalijske kovine)
Perioda	perioda 3
Blok	blok s
Razporeditev elektronov	[Ne] 3s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	650 °C
Vrelišče	1091 °C
Gostota (blizu s.t.)	1,738 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	1,584 g/cm3
Talilna toplota	8,48 kJ/mol
Izparilna toplota	128 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	24,869[1] J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 428 500 588 698 859 1.088
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+1,[2] +2 (močno bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,31
Ionizacijske energije	1.: 737,7 kJ/mol 2.: 1450,7 kJ/mol 3.: 7732,7 kJ/mol (več)
Atomski polmer	empirično: 160 pm
Kovalentni polmer	141±7 pm
Van der Waalsov polmer	173 pm
Spektralne črte magnezija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hitrost zvoka tanka palica	4940 m/s (pri r.t.) (annealed)
Temperaturni raztezek	24,8[3] µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	156[4] W/(m⋅K)
Električna upornost	43,9[5] nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetik
Magnetna susceptibilnost	+13,1·10−6 cm3/mol (298 K)[6]
Youngov modul	45 GPa
Strižni modul	17 GPa
Stisljivostni modul	35,4[7] GPa
Poissonovo razmerje	0,290
Mohsova trdota	1–2,5
Trdota po Brinellu	44–260 MPa
Številka CAS	7439-95-4
Zgodovina
Poimenovanje	po kraju Magnesija v Grčiji[8]
Odkritje	Joseph Black (1755[8])
Prva izolacija	Humphry Davy (1808[8])
Najpomembnejši izotopi magnezija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 24Mg 79,0% stabilen 25Mg 10,0% stabilen 26Mg 11,0% stabilen
Kategorija: Magnezij prikaži · pogovor · · zgodovina | reference

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12. Magnezij je osmi najpogostejši element in sestavlja okoli 2 % Zemljine skorje, ter je tretji najbolj zastopan element od raztopljenih v morski vodi. Ta zemljoalkalijska kovina se večinoma uporablja kot sredstvo za izdelavo zlitin aluminij-magnezij.

Magnezij je dokaj trdna srebrno-bela, lahka kovina (za tretjino lažja od aluminija), ki na zraku rahlo potemni. V obliki prahu se ta kovina na zraku segreje in vžge ter gori z belim plamenom. V obliki kepe ga je težko vžgati, čeprav se zlahka prižge, če ga nastružimo na tanke trakove nastanejo tanki trakovi z zelenorumenimi in bordordečimi črtami. Nima okusa ter vonja.

Magnezijeve spojine, še posebej magnezijev oksid, se v glavnem uporabljajo za negorečo oblogo v plavžih pri pridobivanju železa in jekla, neželeznih kovin, stekla in cementa. Magnezijev oksid in druge spojine se uporabljajo tudi v kmetijski, kemijski in gradbeni industriji. Glavna raba tega elementa je kot zlitinski dodatek aluminiju, te zlitine aluminija-magnezija pa se uporabljajo v glavnem za izdelavo pločevink za pijače. Magnezijeve zlitine se uporabljajo tudi kot sestavni deli za avtomobile in mehanizme. Ta kovina se uporablja tudi za odstranitev žvepla iz železa in jekla.

Druge rabe:

• Magnezij je, podobno kot aluminij, trden in lahek, zato se pogosto uporablja pri boljših volanih.
• Zlitine z magnezijem so nujne za konstruiranje letal in izstrelkov.
• Kot zlitinski agent ta kovina izboljša mehanske, obdelovalne in varilne lastnosti aluminija.
• Aditivno sredstvo v običajnih gorivih in izdelava grudastega grafita v litem železu.
• Reducirajoče sredstvo za izdelavo čistega urana in drugih kovin iz njihovih soli.
• Magnezijev hidroksid se uporablja v magnezijevem mleku, njegov klorid in sulfat v grenkih solih, njegovi citrati pa v zdravstvu.
• Pogorjen magnezit se uporablja v izolacijske namene kot opeka in podloga v pečeh in pretvornikih.
• Magnezij je tudi vnetljiv in gori pri visoki temperaturi. Zaradi tako ekstremno visokih temperatur je primeren za netenje opozorilnih ognjev pri težavah na prostem.
• Magnezijev karbonat (MgCO₃) v obliki praška uporabljajo športniki, denimo telovadci in dvigovalci uteži, da z njim izboljšajo prijem predmetov - telovadne naprave, droga ali prečke z utežmi.
• Druge rabe vključujejo fotografiranje z bliskovico, svetlobne signale in pirotehniko, vključno z zažigalnimi bombami.

Magnezij in magnezijeve zlitine so eksplozivne, ampak so zelo vnetljive v čisti obliki, ko so staljene ali v obliki traku. Goreče ali staljene magnezijeve kovine burno reagirajo z vodo. Pri delu z magnezijevem prahom se uporabljajo zaščitna očala z zaščito pri varjenju, saj bela svetloba pri varjenju vsebuje ultravijolično svetlobo, ki lahko trajno poškoduje oči.^[9]

Magnezij v kombinaciji z vodo daje visoko gorljiv vodikov plin:^[10]

Mg(s) + 2 H2O (l) → Mg(OH)2(s) + H2(g)

Kot razultat reakcije, vode ni mogoče uporabiti za gašenje požarov, saj bi magnezij v stiku z vodo le še okrepil gorenje. Za gašenje se uporablja suhi pesek, ampak je uporaben samo na ravnih površinah. Magnezij pravtako reagira z ogljikovim dioksidom (CO2) v obliki magnezijevega oksida in ogljika:

2 Mg(s) + CO2 → 2 MgO(s) + C(s)

Zato ogljikov dioksid v gasilnih aparatih ni primeren za gašenje požarov magnezija.^[11]

Gorenje magnezija se običajno ohladi s pomočjo suhega hladilnega sredstva (kategorija D), ali prekritje požara s suhim peskom da odstrani vir zraka.

• Rumble, John R., ur. (2018). CRC Handbook of Chemistry and Physics (99. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. ISBN 978-1-1385-6163-2.

• Chemistry in its element podcast (MP3) from the Royal Society of Chemistry's Chemistry World: Magnesium
• Magnezij (video), University of Nottingham