Type a search term to find related articles by LIMS subject matter experts gathered from the most trusted and dynamic collaboration tools in the laboratory informatics industry.
Kanton St. Gallen | |||
---|---|---|---|
Kanton Švice | |||
| |||
Glavno mesto | St. Gallen | ||
Površina | 2028,20 km² (6. od 26) | ||
Prebivalstvo (31. dec. 2022) | |||
• Skupno | 525.967 (5. od 26) | ||
• Gostota | 259/km² | ||
Priključitev | 1803 | ||
Okrajšava | SG | ||
Jeziki | nemščina | ||
Najvišji vrh | 3248 m: Ringelspitz | ||
Najnižja točka | 396 m: Bodensko jezero | ||
Izvršnost | Regierung (7) | ||
Zakonodaja | Kantonsrat (180) | ||
Občine | 77 občin | ||
Okraji | brez (8 volilnih okrajev) |
Kanton St. Gallen (oz. Sankt Gallen, francosko Saint-Gall, italijansko San Gallo, retoromansko Son Gagl) je eden izmed 26 kantonov Švicarske konfederacije. Njegovo glavno mesto je istoimenski St. Gallen.
Leži v severovzhodnem, nemško govorečem delu Švice. Na severu ga zamejuje Bodensko jezero in na vzhodu reka Ren, onkraj katere meji na Avstrijo (zvezno deželo Predarlsko) in Lihtenštajn. Z ostalih strani meji na kantone Graubünden, Glarus, Schwyz, Zürich in Thurgau. Popolnoma znotraj kantona St. Gallen ležita kantona Appenzell Innerrhoden in Appenzell Ausserrhoden.
Kanton je ustanovil Napoleon Bonaparte leta 1803 na zahtevo švicarskega poslanca Karla Müller-Friedberga. Ozemlje kantona je nastalo, izvzemši obnovljena kantona Glarus in Appenzell, z združitvijo kratkotrajnih helvetskih kantonov Linth in Säntis; le-ta pa sta bila sestavljena iz naslednjih zgodovinskih ozemelj:
Po podatkih s konca leta 2022 je imel kanton 525 967 prebivalcev.[1] Delež tujcev (prijavljenih prebivalcev brez švicarskega državljanstva) je znašal 25,4 odstotka.[1]
Konec leta 2022 je 93,5 % prebivalcev kot glavni jezik navedlo nemščino, dobri štirje odstotki italijanščino, dober odstotek francoščino, 3,5 % angleščino in 20,5 % druge jezike.[2] Ker je bil kanton St. Gallen ustanovljen razmeroma pozno iz različnih ozemelj, tamkajšnja narečja pripadajo različnim skupinam. Narečja, ki se govorijo v Fürstenlandu, v glavnem mestu kantona, v dolini Rena in Werdenbergu ter v Toggenburgu, so vsa del vzhodnošvicarske narečne skupine.[3] Za govor na jugu kantona je značilno trčenje in narivanje narečij različnega izvora: zahodno- in notranješvicarskega na eni strani ter vzhodno-sarganserländsko-bündnerrheintalskega na drugi.[4] Narečje, ki se govori v Rapperswil-Joni, je praktično enako züriški nemščini.
Tudi versko je kanton heterogen. Konec 2022 je bilo 39,3 % prebivalstva kantona rimokatoličanov in 18,7 % reformiranih evangeličanov, medtem ko jih je 42,0 % pripadalo drugi verski skupnosti ali nobeni veroizpovedi.
Okraji (Bezirke) kantona St. Gallen so bili razpuščeni s sprejetjem nove kantonalne ustave konec leta 2002. Danes se kanton deli na osem volilnih okrajev (Wahlkreise), ki nimajo upravne vloge, ti pa nadalje na 77 občin:[5]