Knowledge Base Wiki

Search for LIMS content across all our Wiki Knowledge Bases.

Type a search term to find related articles by LIMS subject matter experts gathered from the most trusted and dynamic collaboration tools in the laboratory informatics industry.

Kanton St. Gallen
Kanton Švice
Grb kantona Kanton St. Gallen
Grb kantona Kanton St. Gallen
Položaj kantona Kanton St. Gallen v Švici
Položaj kantona Kanton St. Gallen v Švici
Glavno mesto St. Gallen
Površina 2028,20 km² (6. od 26)
Prebivalstvo (31. dec. 2022)
Skupno 525.967 (5. od 26)
Gostota 259/km²
Priključitev 1803
Okrajšava SG
Jeziki nemščina
Najvišji vrh 3248 m: Ringelspitz
Najnižja točka 396 m: Bodensko jezero
Izvršnost Regierung (7)
Zakonodaja Kantonsrat (180)
Občine 77 občin
Okraji brez (8 volilnih okrajev)

Kanton St. Gallen (oz. Sankt Gallen, francosko Saint-Gall, italijansko San Gallo, retoromansko Son Gagl) je eden izmed 26 kantonov Švicarske konfederacije. Njegovo glavno mesto je istoimenski St. Gallen.

Leži v severovzhodnem, nemško govorečem delu Švice. Na severu ga zamejuje Bodensko jezero in na vzhodu reka Ren, onkraj katere meji na Avstrijo (zvezno deželo Predarlsko) in Lihtenštajn. Z ostalih strani meji na kantone Graubünden, Glarus, Schwyz, Zürich in Thurgau. Popolnoma znotraj kantona St. Gallen ležita kantona Appenzell Innerrhoden in Appenzell Ausserrhoden.

Zgodovina

Kanton je ustanovil Napoleon Bonaparte leta 1803 na zahtevo švicarskega poslanca Karla Müller-Friedberga. Ozemlje kantona je nastalo, izvzemši obnovljena kantona Glarus in Appenzell, z združitvijo kratkotrajnih helvetskih kantonov Linth in Säntis; le-ta pa sta bila sestavljena iz naslednjih zgodovinskih ozemelj:

  • Fürstenland oz. Alte Landschaft, do leta 1798 osrednjega območja knežje opatije St. Gallen;
  • grofije Toggenburg, ki so jo do leta 1798 vodili knezi-opati St. Gallena;
  • grofije Sargans, do leta 1798 skupnega gospostva Konfederacije;
  • podložnega ozemlja Windegg (Gaster) z uradom Gams, do leta 1798 skupnega gospostva Konfederacije;
  • podložnega ozemlja Rheintal, do leta 1798 skupnega gospostva Konfederacije;
  • grofije Uznach, do leta 1798 skupnega gospostva Konfederacije;
  • grofije Werdenberg, do leta 1798 podložnega območja kantona Glarus;
  • gospostva Sax-Forstegg, do leta 1798 podložnega območja kantona Zürich;
  • gospostva Rapperswil, do leta 1798 skupnega gospostva Konfederacije;
  • mesta St. Gallen, do leta 1798 svobodnega cesarskega mesta in mestne republike.

Prebivalstvo

Po podatkih s konca leta 2022 je imel kanton 525 967 prebivalcev.[1] Delež tujcev (prijavljenih prebivalcev brez švicarskega državljanstva) je znašal 25,4 odstotka.[1]

Konec leta 2022 je 93,5 % prebivalcev kot glavni jezik navedlo nemščino, dobri štirje odstotki italijanščino, dober odstotek francoščino, 3,5 % angleščino in 20,5 % druge jezike.[2] Ker je bil kanton St. Gallen ustanovljen razmeroma pozno iz različnih ozemelj, tamkajšnja narečja pripadajo različnim skupinam. Narečja, ki se govorijo v Fürstenlandu, v glavnem mestu kantona, v dolini Rena in Werdenbergu ter v Toggenburgu, so vsa del vzhodnošvicarske narečne skupine.[3] Za govor na jugu kantona je značilno trčenje in narivanje narečij različnega izvora: zahodno- in notranješvicarskega na eni strani ter vzhodno-sarganserländsko-bündnerrheintalskega na drugi.[4] Narečje, ki se govori v Rapperswil-Joni, je praktično enako züriški nemščini.

Tudi versko je kanton heterogen. Konec 2022 je bilo 39,3 % prebivalstva kantona rimokatoličanov in 18,7 % reformiranih evangeličanov, medtem ko jih je 42,0 % pripadalo drugi verski skupnosti ali nobeni veroizpovedi.

Upravna delitev

Volilni okraji in občine kantona St. Gallen

Okraji (Bezirke) kantona St. Gallen so bili razpuščeni s sprejetjem nove kantonalne ustave konec leta 2002. Danes se kanton deli na osem volilnih okrajev (Wahlkreise), ki nimajo upravne vloge, ti pa nadalje na 77 občin:[5]

Sklici

  1. 1,0 1,1 Ständige Wohnbevölkerung nach Staatsangehörigkeitskategorie, Geschlecht und Gemeinde, definitive Jahresergebnisse, 2022
  2. »Zuhause gesprochene Sprachen nach verschiedenen soziodemografischen Merkmalen und Kanton«. Zvezni urad za statistiko.
  3. Rudolf Hotzenköcherle: Die Sprachlandschaften der deutschen Schweiz. Sauerländer, Aarau, Frankfurt am Main, Salzburg 1984 (Reihe Sprachlandschaften der Schweiz 1), ISBN 3-7941-2623-8; hier: Der Nordosten. S. 91–111.
  4. Rudolf Hotzenköcherle: Die Sprachlandschaften der deutschen Schweiz. Sauerländer, Aarau, Frankfurt am Main, Salzburg 1984 (Reihe Sprachlandschaften der Schweiz 1), ISBN 3-7941-2623-8; hier: Die Sprachlandschaft Walensee-Seeztal. S. 112–124; Rudolf Trüb: Die Sprachlandschaft Walensee-Seeztal. Ein Beitrag zur Sprach- und Kulturgeographie der Ostschweiz. Huber, Frauenfeld 1951 (Beiträge zur schweizerdeutschen Mundartforschung 3).
  5. »Répertoire officiel des communes de Suisse«. Zvezni urad za statistiko. Pridobljeno 6. julija 2024.

Zunanje povezave