Type a search term to find related articles by LIMS subject matter experts gathered from the most trusted and dynamic collaboration tools in the laboratory informatics industry.
Fluor | ||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Izgovarjava | IPA: [ˈfluːɔɾ] | |||||||||||||||||
Alotropi | alfa, beta (glej alotropi fluora) | |||||||||||||||||
Videz | plin: bledo rumen kapljevina: svetlo rumena trdnina: alfa je moten, beta je brezbarven | |||||||||||||||||
Standardna atomska teža Ar, std(F) | 403163(6) 18,998[1] | |||||||||||||||||
Fluor v periodnem sistemu | ||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||
Vrstno število (Z) | 9 | |||||||||||||||||
Skupina | skupina 17 (halogeni) | |||||||||||||||||
Perioda | perioda 2 | |||||||||||||||||
Blok | blok p | |||||||||||||||||
Razporeditev elektronov | [He] 2s2 2p5[2] | |||||||||||||||||
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 7 | |||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | ||||||||||||||||||
Faza snovi pri STP | plin | |||||||||||||||||
Tališče | (F2) −219,67 °C[3] | |||||||||||||||||
Vrelišče | (F2) −188,11 °C[3] | |||||||||||||||||
Gostota (pri STP) | 1,696 g/L[4] | |||||||||||||||||
v tekočem stanju (pri TV) | 1,505 g/cm3[5] | |||||||||||||||||
Trojna točka | −219,67 °C, 90 kPa[3] | |||||||||||||||||
Kritična točka | −128,74 °C, 5,1724 MPa[3] | |||||||||||||||||
Izparilna toplota | 6,51 kJ/mol[4] | |||||||||||||||||
Toplotna kapaciteta | Cp: 31 J/(mol·K)[5] (at 21.1 °C) Cv: 23 J/(mol·K)[5] (at 21.1 °C) | |||||||||||||||||
Parni tlak
| ||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | ||||||||||||||||||
Oksidacijska stanja | −1 (oksidirajoči kisik) | |||||||||||||||||
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 3,98[2] | |||||||||||||||||
Ionizacijske energije | ||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 64 pm[7] | |||||||||||||||||
Van der Waalsov polmer | 135 pm[8] | |||||||||||||||||
Spektralne črte fluora | ||||||||||||||||||
Druge lastnosti | ||||||||||||||||||
Pojavljanje v naravi | prvobitno | |||||||||||||||||
Kristalna struktura | kubična | |||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 0,02591 W/(m⋅K)[9] | |||||||||||||||||
Magnetna ureditev | diamagnetik (−1.2×10−4)[10][11] | |||||||||||||||||
Številka CAS | 7782-41-4[2] | |||||||||||||||||
Zgodovina | ||||||||||||||||||
Poimenovanje | po mineralu fluoritu, katerega ime izhaja iz lat. fluo (pretakati se) | |||||||||||||||||
Odkritje | André-Marie Ampère (1810) | |||||||||||||||||
Prva izolacija | Henri Moissan[2] (June 26, 1886) | |||||||||||||||||
Poimenoval po | Humphry Davy | |||||||||||||||||
Najpomembnejši izotopi fluora[12] | ||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2. periode. Njegovo atomsko število pa je 9 relativna atomska masa pa 19,0. To je strupen bledo rumen, enovalenten plinski halogen, ki je najbolj kemijsko reaktiven in elektro-negativen od vseh elementov. Zato ga v naravi nikoli ni v čisti obliki, le v spojinah. Tudi njegove spojine so tudi zelo agresivne. Fluorovodikova kislina razžre celo steklo ali običajne zaščitne rokavice (iz lateksa). Tudi na koži fluor in številne njegove spojine povzročajo opekline. Zato je kemija fluora izredno nevarna in zahteva strokovno usposobljenost.
Fluor se največ uporablja v jedrski industriji, saj z njegovo pomočjo ločita uranova izotopa U(235)in U(238).
Zaradi visoke cene rafiniranja v čisti fluor se v večini komercialnih aplikacij uporabljajo fluorove spojine, pri čemer se približno polovica pridobljenega fluorita uporablja v jeklarstvu. Preostali del fluorita se pretvori v jedki vodikov fluorid na poti do različnih organskih fluoridov ali v kriolit, ki ima ključno vlogo pri prečiščevanju aluminija. Molekule, ki vsebujejo vez ogljik-fluor, imajo pogosto zelo visoko kemijsko in toplotno stabilnost; njihova glavna uporaba so hladilna sredstva, električna izolacija in posoda, zadnja kot PTFE (teflon). Farmacevtski izdelki, kot sta atorvastatin in fluoksetin, vsebujejo vezi C-F. Fluoridni ion iz raztopljenih fluoridnih soli zavira nastanek zobne gnilobe (kariesa) in se zato uporablja v zobni pasti in fluoriranju vode. Globalna fluorokemična prodaja znaša več kot 15 milijard ameriških dolarjev letno.
Fluoroogljikovi plini so na splošno toplogredni plini s potencialom globalnega segrevanja, ki je od 100 do 23.500 krat večji od ogljikovega dioksida, pri čemer ima SF6 največji potencial globalnega segrevanja od katere koli znane snovi. Organofluorne spojine pogosto ostanejo v okolju zaradi močnih vezi ogljik-fluor. Fluor pri sesalcih nima znane presnovne vloge; nekaj rastlin in morskih gobic sintetizira organofluorove strupe (najpogosteje monofluoroacetate), ki pomagajo odvračati napadalce.
Fluoridni ioni so tudi v zobnih pastah, koristno je namreč, če z njimi nadomestimo hidroksi ione v mineralu apatitu, ki sestavlja zobno sklenino.Uporablja se tudi za ustvarjanje vročih plamenov (s plamenom vodika in fluora npr. se dosežejo 3700 C).
{{navedi knjigo}}
: Vzdrževanje CS1: ref podvaja privzeto (povezava)