Infrastructure tools to support an effective radiation oncology learning health system

Republika y'u Rwanda Republika Ruanda
Zastava Grb
Geslo: Svoboda, sodelovanje, napredek
Himna: Rwanda rwacu
Glavno mesto	Kigali
Uradni jeziki	francoščina, kinyawanda
Voditelji
• Predsednik Ruande	Paul Kagame
• Predsednik vlade Ruande	Edouard Ngirente
Neodvisnost od Belgije
• Razglasitev	1. julij 1962
Površina
• skupaj	26.338 km2 (144.)
• voda (%)	5,3%
Prebivalstvo
• popis	7.312.756
• gostota	281/km2 (91.)
Valuta	ruandski frank
Časovni pas	UTC+2
Klicna koda	250
Oznaka ISO 3166	.RW

Ruanda je celinska država v Vzhodni Afriki. Na severu meji na Ugando, na vzhodu na Tanzanijo, na jugu na Burundi, ter na zahodu na Demokratično republiko Kongo.

Najstarejši znani prebivalci te regije so pigmejsko ljudstvo Twa. Izpodrinili so jih Hutuji, bantujsko ljudstvo, te pa so v 16. stoletju pokorili od severa doseljeni Tutsiji, ki osnujejo fevdalno monarhijo, na čelo katere postavijo kralja - mwamija.

Kolonialisti pridejo na to ozemlje v drugi polovici 19. stoletja. Po sporazumu na Berlinski konferenci leta 1885 Ruanda skupaj s sosednjim Burundijem preide leta 1890 pod upravo Nemške Vzhodne Afrike, ki obvladuje območje preko ruandskega kralja. V 1. svetovni vojni območje okupira Belgija in ga obdrži tudi po njej kot mandatno ozemlje Lige narodov, imenovano Ruanda - Urundi. Po koncu 2. svetovne vojne ga Združeni narodi razglasijo za skrbniško ozemlje pod belgijsko upravo.

Z ohranitvijo domače dinastije Belgija obvladuje položaj vse do leta 1959, ko kralj Kigeri V. zahteva na osnovi programa Ruandske narodne zveze (UNAR) neodvisnost države. Z odvzemom podpore njemu in večinskim Tutsijem uprava da proste roke večinskim Hutujem, ki na parlamentarnih volitvah decembra 1960 zmagajo in prevzamejo oblast. Skupščina januarja 1961 strmoglavi kralja Kigerija V. in razglasi republiko. 1. julija 1962 po odločitvi Združenih narodov o ukinitvi skrbniškega ozemlja Ruanda postane neodvisna država.

Ruanda je od leta 2006 upravno razdeljena na 5 provinc (severno, južno, vzhodno, zahodno in provinco mesta Kigali). Pred letom 2006 je bila razdeljena na več manjših provinc, vendar je vlada to spremenila z namenom decentralizacije države, saj tudi centralizacijo vidijo kot eden izmed vzrokov za ruandski genocid iz leta 1994.

Domorodno prebivalstvo sestavljajo tri etnične skupine: Hutuji, ki predstavljajo večino prebivalstva, so kmetje iz skupine Bantu; Tutsiji so živinorejci, ki so na to področje prišli v 15. stoletju in so do leta 1959 predstavljali v fevdalnem sistemu, ki je temeljil na živinoreji, vladajočo kasto. Tretje ljudsvo, Twa, so ostanki najzgodnejših, pigmejskih, naseljencev na tem področju.

Glede na geografski položaj bi lahko sklepali, da je rastlinstvo tropski deževni gozd, glede na podnebje pa, da je rastlinstvo savana. Kakorkoli v vsakem primeru bi sklepajoči imeli narobe, saj v Ruandi večinoma uspeva tropski gorski gozd, značilen za nekoliko dvignjena območja ob ekvatorju. Gorski tropski gozd se od tropskega deževnega gozda razlikuje po višini rastlinskih vrst, pa tudi po raznovrstnosti, saj se vse rastline niso mogle prilagoditi na nižje temperature, višjo nadmorsko višino in manj padavin. Veliko je tudi podrasti, večina vrst pa živi tako v gorskem, kot tudi v deževnem tropskem gozdu. Gorski tropski gozd predstavlja idilično okolje za nekatere živalske vrste. Že v sami Ruandi lahko najdemo kar 25 % vseh afriških primatov, najznamenitejša je verjetno gorska gorila, kritično ogrožena živalska vrsta, saj je v naravi trenutno le še okoli 380 primerkov. Ogrožajo jo vojne, izguba življenjskega okolja, človeške bolezni in lov.

Žal je gorskega deževnega gozda v Ruandi vse manj, saj ga človek za ekonomske potrebe vedno bolj krči. Nekaj upanja pa vendar daje turizem, ki predstavlja zelo dobičkonosno panogo, zato bi popolno uničenje gozda tudi škodilo državi. Posledično so v Ruandi začeli z zaščito nekaterih površin v okviru narodnih parkov. Takšen primer je npr. narodni gozdni park Nyungwe, na JZ države.[1]

• seznam suverenih držav

• Out Of Africa, Chris McGreal; The Guardian, marec 2009 (angleško)