Infrastructure tools to support an effective radiation oncology learning health system
| Štefan III. (IV.) OSB | |
|---|---|
 Papež Štefan III. (tudi Štefan IV.) | |
| Škofija | 1. avgust 768 izvoljen |
| Začetek papeževanja | 7. avgust 768 posvečen |
| Konec papeževanja | 1. februar 772 |
| Predhodnik | Pavel I. |
| Naslednik | Hadrijan I. |
| Nasprotnik | Konstantin II. (767-768) Filip (768) |
| Redovi | |
| Položaj | 94. papež |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | Štefan domnevno 720[1] Sirakuze |
| Smrt | 24. januar 772[1] Rim |
| Pokopan | Cerkev sv. Petra v Rimu |
| Narodnost | Grk |
| Starši | oče Olibrij |
| Svetništvo | |
| God | 1. februar |
| Svetnik v | otok Sicilija in polotok Kalabrija |
| Kanonizacija | predtridentinsko obdobje |
| Zavetnik | otok Sicilija in polotok Kalabrija |
| Češčenje prepovedano | češčenje je do danes omejeno na Sicilijanske Teme |
| Drugi papeži z imenom Štefan Catholic-hierarchy.org | |
Štefan III. (IV.), papež Rimskokatoliške cerkve in benediktinec; * 723 Sicilija (Bizantinsko cesarstvo); † 1. februar 772, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).
Življenjepis
Kar dva protipapeža
Po smrti Pavla I. so rimske milice postavile na papeški prestol Konstantina II. , ki je bil laik. Čeprav ga kralj Pipin ni potrdil, se je obdržal približno eno leto. Zatem so ga dobili v roke Langobardi, ga oslepili in hudo pohabili; nato je bil kanonično razrešen papeških časti ter poslan v samostan, kjer je tudi umrl nekaj let potem.
Langobardi so odstavili Konstantina II. ter postavili svojega papeža. Protipapež Filip, ki je bil postavljen 31. julija 768, je bil takoj umeščen, ne da bi prejel kakršnokoli posvečenje. Naslednjega dne so ga pregnali iz Rima; umrl je v nekem samostanu. [2]
Mladost
Štefan se je rodil na Siciliji, v bizantinski pokrajini Sicilijanske Teme. [3]
Štefan je bil rimski duhovnik doma s Sicilije. Ko so se zadeve s protipapežema umirile, so ga lahko izvolili 7. avgusta 768. Aprila 769 je papež sklical v Rimu sinodo, na kateri je sodelovalo tudi 13 frankovskih škofov. Zavrnili so sinodalne sklepe iz Hiereie 754, ki so govorili v prid ikonoklazmu, ter izdali nove odloke glede volitev papeža: za papeža ne more biti izvoljen laik, izvoljeni so lahko samo kardinali, voliti smejo samo rimski duhovniki, ljudstvo pa le z odobravanjem potrdi izvolitev.
Štefan III. se je moral soočiti tudi z novimi političnimi nemiri na zahodu. Po Pipinovi smrti 768 sta v frankovski državi zavla¬dala brata Karel Veliki in Karlman, od 771 pa je Karel sam vodil kraljestvo. Karel, čigar žena Himiltruda je bila bolna, je sprejel ponudbo in se oženil z Deziderato, hčerko langobardskega kralja Deziderija. Razume se, da je papež takemu dvojnoženstvu nasprotoval. Deziderij je za svojega sina Adalgisa izprosil za ženo Pipinovo hčerko Oislano (Gizela), ki pa je nameravano poroko preprečila z vstopom v samostan.
Karel se je sprl z Deziderijem in odslovil svojo langobardsko soprogo. Deziderij je sedaj prelomil prejšnje obljube ter 771 z vojsko nad Rimom uveljavil svojo nadoblast in spravil pod svoj vpliv tudi papeža.[4]
Pokristjanjenje Karantanije
V Karantaniji sta po smrti škofa Modesta 763 izbruhnila dva upora zoper pokristjanjevanje. Močnejši je bil upor po Hotimirovi smrti 769; do leta 772, ko je Valtunk s pomočjo bavarskega vojvode Tasila vzpostavil svojo oblast, ni bilo med Slovenci nobenega rednega duhovnika, pač pa so prihajali mednje misijonarji. Krščanstvu so se upirali predvsem plemenski starešine.[5]
Smrt in češčenje
Papež Štefan III. je umrl v Rimu dne 1. februarja 772. in je pokopan v cerkvi svetega Petra v Vatikanu.
V srednjem veku so Štefana III. častili kot svetnika na njegovem rodnem otoku Siciliji. Med svetniki ga naštevajo razni koledarji, martirologiji, kakor tudi stari koledar svetnikov s Sicilije. Njegov praznik je 1. februarja. Meščani Sirakuz so si večkrat brezuspešno prizadevali, da bi sveti sedež razširil njegovo češčenje na celotno Cerkev.[6]
Opombe in viri
- ↑ 1,0 1,1 Enciclopedia dei Papi — 2000.
- ↑ »Paul I. A.D. 757-767«. Platina's Liber Pontificalis. Pridobljeno 29. marca 2013.[mrtva povezava]
- ↑ Upravna enota Sicilijanske Teme (angleško: The Theme of Sicily; grško: θέμα Σικελίας - Thema Sikelias) je bila bizantinska vojaško-civilna provinca, ki je obstajala od 7.-10. Stoletja in je obsegala otok Sicilijo in območje polotoka Kalabrije na Apeninskem polotoku. Po muslimanski zasedbi Sicilije 902 so bile Teme omejne na Kalebrijo; ime pa so ohranile do srede 10. stoletja.
- ↑ F. Chobot. A pápák története. str. 124.
- ↑ M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 89.
- ↑ K. Horace Mann. The Lives of the Popes in the Early Middle Ages, Vol. I: The Popes Under the Lombard Rule, Part 2. str. 393.
Nadaljnje branje
- B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
- M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
- F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
- F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
- M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
- K. Horace Mann: The Lives of the Popes in the Early Middle Ages,: Vol. I: The Popes Under the Lombard Rule, Part 2, 657-795, 1903. (19 volums)
- K. Horace Mann: The Lives of the Popes in the Early Middle Ages (19 vols.). B. Herder,Kegan Paul, Trench, Trübner & Co.1906–1932.
Glej tudi
Zunanje povezave
- History of the Popes, The Eighth century: Stephen III. AD 768-772.[mrtva povezava]
- Catholic Encyclopedia New Advent: Pope Stephen (III) IV (768-772)
- Agnosticism/Atheism: Biography of Stephen IV (III)
- Encyclopaedia Britannica: Stephen III (or IV)
- History of the Popes, THE LIVES OF THE POPES IN THE EIGHTH CENTURY: STEPHEN (III) IV. 768-772 Arhivirano 2014-04-02 na Wayback Machine.
| Nazivi Rimskokatoliške cerkve | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Pavel I. |
Papež 768–772 |
Naslednik: Hadrijan I. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
