Infrastructure tools to support an effective radiation oncology learning health system

Enteroendokrine celice pripadajo DNES sistemu in so povezane s procesom prebave. Razpršene so v epiteliju vzdolž prebavnega trakta in predstavljajo 1 % vseh celic epitelija. Največ jih je v želodcu in tankem črevesu, manjše število pa tudi v spodnjem delu požiralnika, debelem črevesu ter žolčnih in pankreatičnih izvodilih. Te celice se skupaj z epitelijskimi celicami, enterociti, Panethovimi celicami in čašicami razvijejo iz skupne totipotentne celice.

Enteroendokrine celice so majhne in imajo bledo citoplazmo. Ležijo v stiku z bazalno membrano in mnoge celice niso v neposrednem stiku s svetlono (lumnom) prebavnega trakta. V citoplazmi so prisotna tudi nevrosekrecijska zrnca, katerih velikost, število in oblika je odvisna od vrste produkta (hormona).

S standardnim HE barvanjem (hematoksilin in eozin) je celice težko razločevati, zato se jih barva drugimi reagenti, npr. s srebrovimi solmi; glede na slednje jih lahko poimenujemo kot argirofilne (vežejo srebro (Ag) po redukciji z drugo snovjo) in argentofilne celice (reducirajo in vežejo srebro iz srebrovih soli). Starejši izraz enterokromafine celice se nanaša na reakcijo kalijevim dikromatom (K₂Cr₂O₇), pri čemer nastane rjavi pigment.

Število odkritih hormonov, ki jih izločajo enteroendokrine celice, je 20, verjetno pa nekatere celice simultano izločajo dva ali več hormonov.

• difuzni nevroendokrini sistem

• Junqueira L.C., Carneiro J. in Kelley R.O. (2003). Basic histology, 10. izdaja. New York, London, Toronto: Lange Medical Books McGraw-Hill.
• Enteroendocrine cells. COPE: Horst Ibelgaufts' Cytokines & Cells Online Pathfinder Encyclopaedia. Pridobljeno 11.12.2009. (angleško)